Zavašnik Arčnik (2015) menijo, da ko govorimo o procesu profesionalnega razvoja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, ne moremo mimo vloge ravnatelja.

Zavašnik Arčnik (2010, str. 13) zapišeta, da ima skupina oziroma tim za kakovost tako pripravljalno vlogo kot tudi usmerjevalno, ustvarjalno, spodbujevalno, dejavno in sodelovalno.

Zavašnik Arčnik (2010, str. 11), poleg tega potrebna tudi pravična razdelitev vlog in nalog ter usklajeno delovanje med udeleženci.

Zaradi vse večje potrebe po osredotočenosti na učenje je vodenje za učenje postalo vodilni koncept vodenja v vzgoji in izobraževanju (Zavašnik Arčnik, 2015).

Takšne oblike profesionalnega nadgrajevanja so pomembne zaradi oblikovanja skupnih temeljev in prepričanj, ki spodbujajo složno delovanje zavoda (Zavašnik Arčnik, 2015).

Sodelovanje ni tako samo po sebi cilj, ampak sredstvo, s katerim bi dosegli boljše in uspešnejše učenje učencev (Zavašnik Arčnik in Erčulj, 2015).

Tudi Brejc in Zavašnik Arčnik (2010, str. 4) navedeta, da evalvacijo izvajamo z namenom ovrednotenja, določitve učinkovitosti, uporabnosti in kakovosti situacije, ki jo evalviramo.

Samoevalvacijo lahko opredelimo tudi kot vrsto refleksije, ki jo šola izvaja z namenom vrednotenja svojega lastnega delovanja (Brejc in Zavašnik Arčnik 2010, str. 72).

Zavašnik Arčnik in Koren (2010, str. 80-81) navajata ugotovitve raziskave, kjer so učence spraševali, kako pojmujejo kakovostno šolo.

Zavašnik Arčnik in Gradišnik (2011, str. 49) zapišeta, da je motivacija eden glavnih dejavnikov šolske kulture izboljšav.

Učitelji bodo nenazadnje tudi bolj motivirani, če bodo v ciljih prepoznali sebe in svojo aktivno vlogo (Zavašnik Arčnik in Gradišnik 2011, str. 49).

Samoevalvacija lahko poteka na ravni predmeta, ravni izobraževalnega programa in na ravni posamične šole ali fakultete (Brejc & Zavašnik Arčnik, 2010, str. 8).

Tako so evalvatorji in ostali deležniki neposredno vključeni v soustvarjanje evalvacijskega znanja in v sam proces evalvacije (Cousins 2003 v Zavašnik Arčnik 2010, str. 75).

Tudi Zavašnik Arčnik in Erčulj (2015) govorita o pomembnosti povratne informacije, saj je kakršna koli povratna informacija boljša kot nobena.

Pri tem lahko imajo pomoč zunanjih svetovalcev, toda odgovornost za samoevalvacijo še vedno nosijo sami (Brejc in Zavašnik Arčnik, 2010).

Avtorici ( Brejc in Zavašnik Arčnik , 2011 ) menita tudi , da je pri tem zelo pomembna izbira načinov in metod zbiranja podatkov .

Ravnatelji bi morali bolj upoštevati dejstvo, da je strokovna rast tudi učiteljeva obveznost, ne samo pravica (Zavašnik Arčnik, 2015, v Smajla, 2018).

Zavašnik Arčnik (ur.), Učenje in poučevanje tujih jezikov na Slovenskem: pregled sodobne teorije in prakse (str.

Zavašnik Arčnik (ur.), Samoevalvacija v šolah: Zasnova in uvedba sistema ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti vzgojno-izobraževanih organizacij (vrtcev in šol) - KVIZ.

Šola mora postati učeča se organizacija, ki verjame v sodelovalnost in ustvarjalen dialog (Brejc in Zavašnik Arčnik 2010, str. 88).